Sobotna noč

V soboto sem preživela zelo lep dan in večer...vse se je dogajalo zelo spontano. Kljub snegu, ki se seveda ni odtalil do kosila, sem se odpravila peš proti mestu. Mislila sem, da bo to zelo naporno in mučno, a sem se motila. Znašla sem se sredi zelo prijetnega sprehoda, po starih poteh v drugačnih barvah - tokrat v snežno beli. Edini avtomobili, ki so se po cestah peljali brez težav in zelo samozavestno, so bili z ljubljansko registacijo. Ostali so bili parkirani na neobičajnih mestih, vozili nenaravno počasi ali ropotali z verigami. Res je bilo hecno... tudi pri meni ni nihče zapustil doma z avtomobilom ...sreča, da je bil vikend:)

No, po volitvah in predhodnih pripravah nanje, je sledil čajček, pa ledene noge...hiter obisk Marge in nato večerjica s celo klapo. Ugotovila sem, da se vzorec prenajedanja in nato toženja kok imajo poln želodec, ponavlja...in zakaj?...ker se folk ne zaveda, da naroča za predjed samostojno "kosilo" ...pol pa še kao glavno jed...in nato sledi božanje trebuščka in dajanje kdo ima večjega :)

Vmes je prišla na dan prigoda z motivacijskega....mene je bilo tako sram, zafarbala sem kot kuhan rak...sicer vse skozi smeh, ampak vseeno...sam kasneje so mi razložili, da so to samo plus točke zame:)))
ok, sam ne vem če je bilo vredno mojega neprijetnega počutja :)

No, nekako smo uspeli pregovoriti voznico z zimskimi gumami, ki nas je bila pripravljena peljati domov, da gremo še na en drink v roka...tam so se odprle hude debate o odnosih med moškimi in ženskami, prijateljstvih, avanturah in trenutnih ljubezenskih stanjih:) Kako različna stališča so bila med moškimi in ženskimi sogovorniki - res zanimivo.
Lepo je bilo deliti svoja menja, poslušati čisto nasprotujoča in se ob tem sprejemati takšne kot smo. Z nekaterimi se nisem še nikoli pogovarjala o takih stvareh, čeprav se poznamo že iz osnovne. Pač nismo imeli takega odnosa...in sedaj ko smo odrasli, se ponovno srečujemo v drugih krogih in gradimo odnose dalje...mogoče tokrat bolj pristne. Me veseli, da sem uspela, doseči določene stvari, ki jih nekateri niso mogli v štirih letih...sam itak je to moje področje...pa itak veljam za osebo vredno zaupanja in se folk kaj hitro odpre...:)) pazite se! :))

Sneg na Obali...

Zjutraj po pretegovanju odprem vhodna vrata in zagledam svoje cokle polne snega!! Dvignem pogled in vidim, da je čisto vse okrog zasneženo....kr obstala sem in nič mi ni bilo jasno..:))
Ko sem se včeraj ob 00h odpravljala spat, ni nič kazalo na to, da me bo zjutraj čakalo takšno presenečenje....in res...že dolgo nism bila tako zelo presenečena...recimo, da pozitivno (predvsem zato, ker nisem rabila nikamor it:)) sam vseeno si želim, da bi do 13h skopnel...moram it na volitve:)  ....ampak mislim, da bo težka, ker zopet neki naletava...
Seveda sem morala vse dokumentirat, da mi bo kdo verjel :)

Kaj se dogaja z našim podnebjem....??...a je to nova verzija mediteranskega podnebja?? :))

moje zasnežene cokle....

zasnežena pokrajina...

"what is wrong with this picture?...

Dedek Mraz...

Za otroke iz Kopra in naše Murenčke je danes prišel Dedek Mraz. Prišel je v zadružni dom v Sv. Antonu in vse po vrsti obdaril...
Otročki so bili razigrani in veseli daril...k nam so se prišli "mazat" in ustvarjat :) Z barvami za obraz smo jim narisali zvezdice, konjičke, snežake, rožice... s svojimi kreacijami so bili zelo zadovoljni...
Zelo radi so pokazali svoja darila...pobarvanke, punčke, vlake, žoge za odbojko, ruzake...darilna vrečka je bila velika in polna...tudi plišastih čebelic se ni manjkalo...

Čudovito je videti nasmejane obraze otrok...


Slikice pridejo več k'sno:)

 ....eko tudi slikice so tu....:)))

                                         pevski zbor iz Barčice...

 

zadovoljstvo ob izdelovanju Božička ...

 

polna dvorana veselih ljudi...

poslikave....

eni na rokice, bolj pogumni na obraz...

Nedeljski potep

Uff...me že dolgo ni bilo na blogu...bo treba to popravit :))

Tokrat sem želela deliti utrinek s potepa po slovenski obali. Bilo je zelo mrzlo, pihala je burja...vendar nas je sonček zvabil na plano. Odšli smo se sprehajat po obali...od Strunjana do Izole in nazaj....enkrat po klifu drugič pod njim :))

Na sprehodu sem nabirala morske zaklade...našla sem različne školjke (velike, male, svetleče (uho)...:), oklep morskega pajka, špango za lase, plastično vrečko, majčko (ki je ostala na plaži), itd...videli smo meduzo, morske vetrnice, ribiča, ki je metal mrežo v vodo...

...čudovit teren, je treba it še kdaj...

                                                Mesečev zaliv...

Žižola

No, kljub vsem težavam sem našla svojo prvo temo...in to je trenutno pri nas doma zelo aktualen sadež ŽIŽOLA.

njam, njam...

Žižola je drevo, ki ga v Sloveniji najdemo samo na obali. Naša je visoka kakih 5m in zelo stara. Ena soseda, ki ima okrog 70 let pravi, da je tu rasla, že ko je bila ona otrok. Torej mora biti res zelooo stara :)

Deblo je rjave barve in zgrbančeno - razpokano, grobo. Krošnja ni ravno bogata. Iz vej rastejo listnate vejice, na katerih so majhni ovalni listi. Jeseni to vse skupaj odpade, tako da ostanejo samo gole veje. Poleti je čas cvetenja in če takrat stojiš zraven nje, slišiš čebele, ki opravljajo svoje delo :) Cvet je majhen in rumenkast.

deblo stare žižole

Seveda, ne smem pozabiti na plod - žižolo. Z zorenjem nastane, iz podolgovatega zelenega ploda, rjavkast plod, ki je čvrst in sočen - meni je ful fin.

življenjski cikel...

Na koncu postanejo plodovi oranžni in mehki, začnejo se gubati. Ko so oranžni in mehki so tudi še okusni, ko pa se nagubajo so dobri samo še za v tropinovec. Dajo mu aromo in rjavkasto barvo.

Znotraj žižole se nahaja podolgovata koščica, ki je na eni strani špičasta in moraš biti kar previden, ko jih ješ.

špičasta koščica...

Drevo je zelo nezahtevno, nikoli je ne špricamo ali posebej zalivamo...in nikoli nisem našla nobene živalice v sadežu (npr. črva). Najbolj tečne so mi bile letos mravlje - v začetku so se pojavile in se gostile, kasneje jih ni bilo več. Možno, da je bilo temu tako, ker so v začetku žižole popokale (kar prej še nisem opazila).

Najbolj zanimivo je, da je na drevesu možno hkrati najti zelene žižole, rjave v različnih odtenkih - kar pomeni, da so tudi različnega okusa; oranžne in mehke ter zgubane.

To drevo ti res da veliko...od sadežev (ki imajo zelo veliko vsebnost vitamina C, baje večjo od limon) do presenečenj in zanimivih prigod.

Anekdote povezane z žižolo...

 

 To drevo imam v našem vrtu najraje. Zanjo sem se borila že v otroštvu. En gospod, ki je bil pri nas na obisku, je poskušal narediti dobro delo (to vem zdaj, takrat nisem) in je zlomil vejo drevesa, ki je bila že prelomljena in se je začela sušiti. Jaz kot sicer pridna in mirna punčka sem začela kričati nanj, da kaj počne, naj pusti moje drevo pri miru!!...sledil je neutolažljiv jok in zbegan pogled gospoda, ki ga pol en čas ni bilo več k nam. :) Od takrat so veje odstranili brez moje prisotnosti in vedenja, ali pa s pogajanjem.

...ko smo otroci odraščali, se je začela večati potreba po parkirnih mestih...in seveda, katero drevo je bilo v napoto?...Žižola!...očetu je prišla na misel nora ideja, da bi jo posekali, vendar se me ni dalo pregovoriti..."Žižola bo ostala!" sem govorila...in tako je res ostala na svojem mestu, a brez ene veje, ki sem jo v pogajanjih morala žrtvovati:)

...

"Čav. Sem ti prinesla nekaj za probat."

"O, hvala. Kaj pa so to?"

"Žižole."

"Žižole? A to so kake posebne olive?"  

:)

mlada žižola...

ustvarjalna blokada

Toliko časa sem razmišljala o blogu in kaj vse bi lahko gor zapisala... ko pa je prišel trenutek, da dejansko nekaj napišem, sem ostala zbegana pred praznim "listom" :)
no, po nekaj dnevih sem našla zanimivo temo, ki bi jo rada delila z ostalimi.
...že sedaj moram omeniti, da bo verjetno med pisanjem nastalo nekaj slovničnih napak, ker sem bolj površna pri tem, ampak bomo preživeli, a ne? :)